Obraz je vedno maska, še posebej pa to drži za upodobitev obraza. Maske se skozi čas spreminjajo in nosijo sporočila na najbolj ekonomičen možen način, tako kot sodoben človek teži po ekonomičnosti. Izrazi se poenostavljajo in koncentrirajo, a izgubljajo podrobnosti. Na sliki se prekrivata in si naprotujeta maska, ki predstavlja in maska, ki predpostavlja, saj nosi poenostavljeno sporočilo. Želja po uporabi čim manj besed in čim manj potez, nas pahne v brezobrazen svet, v katerem obraze nadomeščajo maske.