Zakaj imamo občutek, da nas podobe oči gledajo, medtem ko pa se nosovi neopazno zlivajo z ozadjem. Pri očeh nismo nikoli samo gledalec, ampak s svojim pogledom nanje, nehote pademo v oči drugega, postanemo predmet pogleda. Sliko oči torej razpredmetimo, ona pa nas popredmeti s pogledom, ki ji ga avtomatično pripišemo.