To je politična slika. Vključno z napisom, ki to zanikuje, saj je ravno ta negacija povezave med trpljenjem posameznikov in politično stvarnostjo politična. Takšen prizor je posledica politike, ki hrani kapital, ki raste s časopisne naslovnice vredno hitrostjo, obenem pa zanemarja tiste, ki to rast omogočajo na račun svojega trpljenja. Politično je prepričanje, da je trpljenje mnogih sicer res nezaželen del življenja a obenem od sistema popolnoma neodvisen. To je politična slika, ker to je politika danes; politika danes je zanikano trpljenje na račun nepredstavljivih abstraktnih vsot kapitala. Delavci v prašičje roza barvi niso naključni primer zlorabe, niso nekaj česar si nihče ne želi, a se vseeno zgodi, niso nevihtna ujma, ki je ni bilo mogoče napovedati, temveč so tiste vrste pojav, čigar razsežnosti bi nas morale tako pretresti, da bi se prevprašali, kako je prišlo do tega in kako lahko to v prihodnosti preprečimo, a tega ne storimo, ker zanikamo vsakršno vzročno povezavo, s tem pa tudi vsakršno možnost izboljšave.