Pričujoča dela prikazujejo Karla Marxa v dveh jezikih; v mojem maternem jeziku slovenščine in v likovnem jeziku. Kulturni pomen Marxove zapuščine se tako prikazuje v svoji dvojnosti v odnosu do kulture, ki jo ponazarja tako besedni kot likovni jezik.
Odnos je dvojen, saj kultura s svojim časom spreminja in pači markistične ideje obenem pa te iste ideje popačene ali ne, še kako vplivajo na naše pojmovanje družbe. Dela uprizarjajo odnos med gledalcem na eni strani in Karlom Marxom na drugi, ki pa zaradi svoje upodobitve ni več Karl Marx temveč postane oblika definirana z likovnim jezikom. Marxova glava tako ne predstavlja več idej, ki so v jej nastajale v času ko je živela, temveč predstavlja naš pogled nanjo skozi oči našega časa. Ta pogled je predstavljen dvojezično, pri nekaterih delih skozi zakonitosti likovne teorije, pri drugih pa skozi slovenske frazeme.
Karl Marx postane oblika, ko zasede mesto v likovnem svetu.
Oblika, 2019
Ena od možnih opredelitev oblike v likovnem jeziku je oblika kot vez med idejo in izvedbo v likovnem delu, ki odraža miselni proces avtorja, njegovo spretnost v oblikovanju materialov in kompromis s fizikalnimi lastnostmi okolja, v katerem se nahaja.
Oblika, ki naveže odnose s sosednjimi oblikami, se spreminja, dobiva nove vsebine, ki jih v njej sami niti ni, 2020
Oblika je odvisna od okolja v katerem se nahaja, ali konteksta, v katerega jo umeščamo.
Miselna vsebina z likovno upodobitvijo, ki govori svoj likovni jezik dobiva mesto v stvarnosti. Jo predstavlja, predpostavlja in manipulira.
Drugi sklop del Karla Marxa umešča v prostor slovenskega jezika, v ljudski jezik. Njegova oblika se prelevi v obliko frazemov značilnih za slovensko okolje ter s tem kaže prilagodljivost oblike besednim zvezam in tudi obratno, voljnost jezika, da opiše obliko. Vizualna ilustracija slovenskih frazemov, ki se izvršuje na podobi Marxove glave, torej kaže na vpliv jezika na videnje stvarnosti ter njuno neločjivost. Kaj je del Marxa in kaj je del jabolke, na kateri točki ju lahko ločimo, ko sta enkrat tako prepletena, da ustvarjata kulturno-zgodovinsko celoto. Prav tako kot frazemi določajo vizualno podobo Marxa, tako Marxova prisotnost v vizualizaciji frazema predstavlja nov kontekst celote, ki jo lahko smeje sprejmemo ali smeje zavrnemo.
