Zakaj je beseda žival, rabljena za pripadnike vrste homo sapiens, razumljena kot psovka? Zakaj pravimo, da je živalsko obnašanje sopomenka za razuzdano primitivno obnašanje?
Človeška dejanja in dinamika odnosov, ki jih ustvarja človek s svojim okoljem presegajo meje krutosti in brezbrižnosti. Človeška vrsta je presegla »živalskost« živali na vseh področjih, zato bi bilo morda o najhujših dejanjih smiselneje govoriti kot o nečem «človeškim» kot «živalskim».
”Človek je edina vrsta, ki se presega”, je nekdo nekje dejal in kot zgleda smo se kot vrsta res presegli; odstranjevali smo omejitve in premagovali naravo, a vprašanje je, kje smo postali in za kakšno ceno. Ljudje smo pripadniki živalskega sveta a marsikateremu izmed teh pripadnikov se zdi enačenje z živalmi žaljivo, jaz pa se vprašam žaljivo za ljudi ali za ostale živalske vrste? Smo res lahko tako ponosni na izkoriščanje na vseh ravneh, na krutost v odnosih, na škodo, ki jo povzročamo in na brezbrižnost, ki vse to spremlja. Bolj kot smo prepričani, da smo blizu neba in nad vsem bolj nizko po zemlji rijemo in več časa kot bomo naivno leteli, bolj boleč bo padec spoznanja.
In tako nazaj...
Pred najmanj 2.6 milijoni let je najinteligentnejša žival na modrem planetu začela uporabljati orodja in vse do danes je z njimi premagovala lastne omejitve in osvojila svet. Je počasnejša od gazele, a jo prehiti z avtomobilom, je nižja od žirafe, a seže višje, je šibkejša od leva, a proti puški je lev nemočen. Je uboga, a nepremagljiva.
Človek se podpiše pod lepe stvaritve svoje roke, kaj pa pod vse ostale?
Napaka v črkovanju ni tudi vsebinska napaka, saj kaže na tri probleme (tri vrste odpadkov) povezane s problemov onesnaževanja v današnji dobi.
To je politična slika. Vključno z napisom, ki to zanikuje, saj je ravno ta negacija povezave med trpljenjem posameznikov in politično stvarnostjo politična.
Od leve proti desni si sledijo pogum, vera in ljubezen, pravičnost, zmernost, razumnost in upanje. Od leve proti desni si sledijo nasilje, lažnost in spletkarstvo, naivnost, razvratnost, preračunljivost in otopelost.
To je zgodba o kokoši in je zgodba o človeku. Človek omejuje, zatira in podrejuje ostale prebivalce modrega planeta.
Ali ni zgodba o napredku in superiornosti zgolj pravljica za lahko noč, da lažje potonemo v naivno spanje?
